VRTEC TO JE HIŠA,
KI OTROKE SPREJME VSE,
POZDRAVI JIH Z VESELJEM,
NASMEJE Z NJIMI SE.

POGOVOR TU JE VSAK DAN,
PA KOCK VELIKO JE,
TU LUTKE OŽIVIJO
IN GIBANJE JE VSE.

ŠTEVILKE SO PREPROSTE,
PA ČRTE TUDI ŽE,
TU ŠKARJE KAR VIHTIJO
IN GLASBA SLIŠI SE.

POKUJAJ V NAŠO HIŠO,
KJER SMEHA POLNO JE,
NIKAR NE PREMIŠLJUJ VEČ,
POŽENI V HIŠO SE.

ME VPRAŠAŠ KJE JE VRTEC,
KJER VSE TO ŽIVO JE
TO VRTEC NAŠ NA VASI
V CEZANJEVCIH JE!

Vrtec Levec je res zakon.
Tu igra in učenje – vse je bolj veselo.
Zunaj čas preživimo vsak dan,
z nasmehom na obrazu, brez strahu in smelo.
Sprehajamo se, pojemo, igramo,
po njivah, travnikih raziskujemo,
blatne juhe kuhamo,
traktorje, delovne stroje in letala opazujemo.
Narava sproti marsikaj nas nauči,
nam tu res dolgčas ni!
Vse letne čase v okolici raziskujemo,
na poljih s koruznimi storži
in še v blatu se igramo,
z (vsaj) nogami v lužah,
dan za dnem zadovoljno se smehljamo.
V vrtec se vračamo umazani,
utrujeni in zadovoljni.
Staršem doma sicer polnimo pralne stroje,
a še naprej raziskujemo brez skrbi, saj vemo,
da to njim nič nerešljivega ni.

Po blatu, travnikih in njivah hodimo,
pleničke trpežne rabimo,
da vse to brez težav zdržimo.
Narava je divja, polna blata in prahu,
a z dobrimi plenicami smo pripravljeni
na vse brez strahu!

MOJ VRTEC ZMAGA
Vsak dan v vrtec radi gremo,
kaj počnemo vam povemo:

Pojemo, plešemo, rišemo, režemo,
kdaj že vezalke si sami zavežemo.

Zunaj v naravi se radi lovimo,
skrivamo, skačemo in kotalimo.

Fantje vsak dan se z žogo igrajo,
punce se sončijo in klepetajo.

Pravljice prav zares radi poslušamo,
tudi izmisliti si jih poskušamo.

V igri postanemo pridni zdravniki,
poštarji, kuharji in gradbeniki.

Zlagamo kocke kakor za šalo,
žal jih za grad je vedno premalo.

Prijazni učimo do drugih se biti
in dobre vrednote si privzgojiti.

Vztrajnost, pogum, radovednost in vnema,
to velik je cilj, ki naš vrtec prevzema.

V vrtcu vsak dan tudi spimo in jemo,
kaj zanimivega drugim povemo.

A vseeno je najlepše,
ko na vratih se pojavi:
Ati, mami, dedi, babi
in »domov gremo« nam pravi.

V vrtec v Radvanju hodimo vsi,
smehi in igra nas vedno spremljajo.
Tu so prijatelji, sonce in smeh,
skupaj se veselimo vsak dan v svet.

Pesmi in risbe, igre in smeh,
v Radvanju je otrokom vedno v veselje.
Tu rastejo sanje in prijateljstva močna,
ker vrtec je kraj, kjer srce vedno zažari!

Mili in čudežna plenička
Nekoč, v čarobnem gozdu, kjer so drevesa šepetala skrivnosti vetru, je živela prijazna miška Mili. Bila je majhna in zvita, vedno nasmejana, a najbolj od vsega je oboževala peko piškotkov.
Nekega dne, ko je tavala po gozdu in iskala lešnike za peko, je ob robu jase našla nekaj nenavadnega – mehko, puhasto in čisto belo stvar. Bila je tako mehka in dišeča, da se je Mili takoj pogreznila vanjo. “Kako prijetno gnezdece!” je vzkliknila. Bila je plenička, ki jo je nekdo izgubil, a zanjo je postala topel in udoben dom. Mili se je hitro naselila v svojo novo mehko hiško. Ko je pekla svoje najljubše piškote, se je sladek vonj razširil po celem gozdu. Prvi je prišel premraženi ježek. “Mili, zunaj je tako mrzlo! Moje bodice so čisto otrdele!” “Pridi noter, Ježek,” ga je povabila Mili in ga zavila v mehke gube svoje pleničke. Kmalu je za njim priskakljala veverička Čopka, ki si je med plezanjem po drevesih namočila repek v snegu. “Brrr, tako me zebe!” Mili jo je nasmejano povabila k sebi. “Tukaj boš suha in na toplem!” In res, plenička je bila tako mehka, da se je veverička takoj stisnila vanjo. Kmalu zatem je prišel še zajček Skokec, ves premražen in tresoč. “Mili, veter mi je napihal sneg v uhlje! Kam naj se skrijem?” Le pridi v mojo pleničko, tu boš na toplem!”
Tako so vsi prijatelji našli zavetje pri Mili. V njeni mehki plenički so se greli, se sladkali s piškotki in poslušali prasketanje ognja v kaminu. Zunaj je snežilo, a v miškini hiški je bilo toplo, prijetno in polno prijateljstva.
In tako so se odločili, da bo od zdaj naprej njihova najljubša zimska tradicija druženje pri miški Mili, v njenem puhastem, dišečem in najtoplejšem domu daleč naokoli.

Vsi za enega, eden za vse – skupaj smo močnejši in lahko premagamo vse!

Plenice Pampers so v vas prispele!
Ooo, ko bi le ritke v našem vrtcu objele.
Naš vrtec pa ni običajen,
je škratov in vedno raziskovalen.
Tu se otroci bontona naučijo,
kako žlico in čopič pravilno držijo.
Pospravljat igrače, na glasbila igrat,
pesmice pet in vrt posejat.
Ampak počakajmo malo.
Najprej se otroci v plenicah brezskrbno igrajo.
Vsak malček pri nas je najbolj vesel,
če je plenico Pampers na svojo ritko prejel.
Takrat vidimo na obrazu iskren nasmeh,
za vsako ritko je to pravi uspeh.
Saj plenice Pampers so mehke in prožne,
za nosit pa vedno udobne.
Ja, Pampers je zakon,
saj paše na vse.
Na ritke debele,
suhe in bele,
črne in majhne
in najbolj korajžne.
V vrtcu na Polzeli našim malčkom le najboljše priskrbimo,
zato si resnično plenice Pampers želimo.

V našem vrtcu je vsak dan prava zmaga

Vrtec Zarja je družina z velikimi in malimi ljudmi,
prijaznih, nasmejanih obrazov, ki se jim nikamor ne mudi.
Najmlajši »Zarjčki« najprej raziskujemo igralnice svet,
ko pa vzgojitelji obrnejo se proč …
preiščemo še kakšen kabinet!

Hja, navihani, nagajivi znamo tudi biti,
z nežnim pogledom pa vsako srce osvojiti.
Pridite k nam na obisk,
pohvalimo se, da bonton prav dobro že poznamo,
»petko« po osvojeni nalogi pogumno damo.

S suho ritko osvajati znanje res naporno ni,
tekati, plezati, se plaziti je užitek,
če med nogami nič te ne tišči.
Učimo se vsak dan in če kdaj se kaj zalomi,
naša vzgojiteljica v nas nikoli ne podvomi.

V Zarji vsak dan je prava zmaga,
enkrat enemu se, drugič drugemu pomaga.
Bomo pa se naučili, da jesen prinaša barve sreče,
poletni večeri toplino sveče,
zima radosti ledene, pomlad neba modrino,
a najpomembneje – vselej je nekdo ob nas, ki prežene bolečino!

Tadeja Pfeifer

NAŠ VRTEC ZMAGA
V objemu polj in livad,
leži naš dragoceni zaklad.
Krkine lučke se vrtec glasi,
za igro in zabavo ta vedno poskrbi.
Ves obdan je s soncem in nas razveseli,
pa čeprav dežuje, grmi ali sneži.
A še nisi slišal zanj?
Potem naj ti predstavim ga,
povem ti, ni mu enakega.
Pred njim pozdravijo te rože,
včasih tudi hišnik Jože.
Sprva se v garderobi uredim,
poljubim starša in se poslovim.
Na vratih me vzgojiteljica sprejme,
od mene velik objem prejme.
Tudi, ko kdaj težko mi je,
je ona vedno tu zame.
Čutim, da ji vse lahko povem,
kdaj tudi tisto, česar ne smem.
Prijatelji že čakajo name,
hite k meni, »gremo se igrat«, vele.
Izbiram lahko, s čim se bom igral,
bom danes zdravnik, pilot ali kuhar postal.
Ker sem zelo zvedav,
se veselim, da bom spet kaj novega spoznal.
Iz kuhinje nekaj omamno diši,
kuharica v loncu kuhalnico vrti.
Hrana je dobra, EKO in zdrava,
čim manj jo zavrzi, nas uči narava.
Čistilke in perica skrbijo za sijaj,
brez njih bi v vrtcu vladal pravi direndaj.
Večkrat pete me srbijo in ne vem kam z energijo,
vzgojiteljica dobro ve, da rešitev igrišče je.
Na vrtu rastline presajamo, ob reki Krki se sprehajamo,
opazujemo živali, med drugim krave v kmetovi štali.
V vrtcu je varen ter sprejet vsak,
kdor pravil se drži je pravi junak.
Povezuje nas skupno petje,
ko rajamo, čutim toplo zavetje.
Naš vrtec zmaga, ga nič ne premaga,
v njem različni smo ljudje,
ki ljubezen si dele.
Če bi nas rad spoznal, si vabljen tudi ti,
z dobro voljo in dobrimi nameni,
ste dobrodošli prav vsi.
Patricija Novak

MOJ VRTEC ZMAGA

V vrtcu nam luštno je,
veselje vsak dan med nami je.
Igramo se in skačemo,
vsak dan na igrišču tečemo!

Najboljše so kocke in žoge,
avtomobili in mehke preproge.
V peskovniku gradimo grad,
z lopatkami kopljemo skriti zaklad!

Najlepše je, ko naše ritke so čiste,
za kar poskrbijo Pampers pleničke.
Vzgojiteljice zamenjajo nam jih,
mi pa veselo tekamo v njih.

Zato naš vrtec naj zmaga,
saj sreča nam vedno pomaga.
Ju-hu-hu veseli bomo
saj pleničk polno imeli bomo.

PRIHAJAMO IZ MAJHNE VASI – KAPLA,
KJER GOZD IN POTOK NAS HLADITA.

VČASIH V POTOK POSKOČIMO,
KJER SI SVOJE RITKE NAMOČIMO.

KO SE NAMOČIMO,
SI ZAŽELIMO,
DA SUHO PLENIČKO DOBIMO.

ZA SVOJE RITKE VEDNO IZBRANO
ZNAMKO, SI ŽELIMO.

UPAMO, DA ZA NAŠO RITKO
KAKŠNO ZASTOJN DOBIMO.